Ali je vse res EKO?

Ljubljana, 1. februar 2016 – Vprašanje, če so vsi pridelki in izdelki, ki jih lahko naročite v okviru skupnostnega naročanja Nakupujmo skupaj in se oglašujejo kot ekološki, res ekološki, se pri naših skupnostnih nakupih v zadnjem času pogosto pojavlja. Zaupanje v naši skupnosti nam zelo veliko pomeni, zato smo za vas pripravili obširno razlago, v katero smo vključili odgovor ekipe Nakupujmo skupaj pa tudi nekaterih naših ponudnikov. Za vas pa smo pripravili tudi povezave do vseh ekoloških certifikatov naših ponudnikov.

V ekipi Nakupujmo skupaj se zavedamo, da so pomisleki o tem, če so vsi pridelki in izdelki, ki jih lahko naročite v okviru skupnostnega naročanja in se oglašujejo kot ekološki, upravičeni in jih jemljemo z vso resnostjo.

Celoten nabor ponudnikov je vedno plod dela vseh: ekipe Nakupujmo skupaj in članov.

Aktivnosti ekipe

Ekipa Nakupujmo skupaj skrbno preverja vsakega ponudnika na naslednje načine:

  • ponudnike, ki jih na novo vključimo v našo ponudbo, vedno prej preverimo, če imajo za vse ekološke pridelke/izdelke, ki jih ponujajo, ustrezen ekološki certifikat
  • zaupanje gradimo tudi z izmenjavo informacij/znanja
  • občasno jih tudi 'presenetimo' z obiskom na domu
  • mnogi v ekipi smo se s ponudniki zbližali do te mere, da lahko rečemo, da smo zdaj že prijatelji - in prijatelje je precej težje goljufati

Zaželjene aktivnosti članov

Vsekakor si želimo večjo angažiranost tudi iz strani članov nad nadzorom in kvaliteto pridelkov, saj gre za skupen projekt in pričakujemo angažiranost in pomoč slehernega člana med nami:

  • sprotno preverjanje okusa in kvalitete na vsakem prevzemu posebej
  • izpolnjevanje spletnih anket po vsakem skupnostnem nakupu
  • obiski ponudnikov na domu - v skupini imamo denimo nekaj članov, ki so tako rekoč obiskali že vsakega ponudnika v naši ponudbi, zato si želimo, da to postane stalnica med člani, da se tudi na lastne oči sami prepričajo, kaj ima posamezen ponudnik in kaj vse počne*

* Zagotavljamo vam, da boste na pridelke in izdelke ponudnikov po obisku pri njih gledali povsem drugače (tudi na ceno) - to vam lahko zagotovimo iz lastnih izkušenj!

Pomembno:

“Eko” ni samo na papirju, je tudi filozofija in način življenja. Bolj kot eko certifikat je pomemben odnos, ki ga ponudnik goji do pridelave in narave. Pogosto se to čuti tudi v kvaliteti pridelkov. Hitro se vidi, kdo dejansko prideluje na ekološki način v pravem pomenu besede. Nekateri se zato celo raje naslonijo na zaupanje, kot pa na certifikat.  Zato se trudimo, da se člani in naši ponudniki vsakokrat srečajo in si izmenjajo tovrstna vprašanja/dileme/pomisleke, saj je po naših izkušnjah sodeč zaupanje (oz. ko se le-ta enkrat izpostavi) vredno več kot katerikoli papir, certifikat ali priznanje.

Enostavno preverjanje ekoloških certifikatov

Pri iskanju eko certifikatov je potrebno vedeti uradno ime kmetije (npr. eden izmed naših ponudnikov se predstavlja po “domače” kot Oštirjeva kmetija, pri iskanju eko certifikata pa ga seveda ni pod tem imenom, ampak pod njegovim osebnim imenom: Boris Jakopin. To je pomembno zato, da ne bi avtomatsko sklepali, da ker niste pod Oštirjeva kmetija našli eko certifikata, da omenjen ponudnik potem nima certifikata.

Nekaj izjav naših ponudnikov

Vsi naši ponudniki so vredni našega zaupanja, v nasprotnem primeru si ne bi upali dajati njihovih pridelkov v našo ponudbo - še posebej, če bi dvomili in menili, da obstaja možnost, da lahko naredijo slab ugled našemu skupnemu projektu. Spodaj smo zbrali tudi nekaj izjav naših ponudnikov na to tematiko.

 

  • KMETIJA NABERNIK (eko, v preusmeritvi)

Res je, da so lahko pomisleki, in verjetno bodo tudi v prihodnje, ker je potrošnik vedno bolj nezaupljiv in hoče vedno več dokazov, pa še to včasih ne zadošča. Vendar tisti, ki delamo s spoštovanjem do zemlje, sebe in potrošnika, si takih potez niti v sanjah ne bi privoščili.

Tisti, kateri smo vključeni v ekološko kontrolo, imamo lahko kadarkoli nenapovedano kontrolo na njivah in v skladiščih. Kontrola pa je sestavljena iz razgovora, pregleda surovin in pridelkov, analize zemlje, analize pridelkov, pregled vseh skladišč na kmetijskem gospodarstvu, vključno z prostori bivanja, pregled vseh njivskih površin in kontrola evidenc.

Glede na vse prej omenjeno, če karkoli ne bi bilo ustrezno, so pa s strani ministrstva za kmetijstvo in kontrolnih organizacij zagrožene prevelike kazni in sankcije, katere bi ogrozile obstoj kmetije same. Kmetije so veliko bolj pod drobnogledom, kot pa veliki trgovci in preveč odvisne od dobrega imena, zato pri nas ponujamo možnost ogleda kmetije, da se kupec lahko sam prepriča o pristnosti pridelka. Biti ekološki kmet je veliko breme, ker ti z več strani kadarkoli gledajo pod prste in te nadzirajo. Je pa poslanstvo v korist potrošnika, okolja in ohranjanja le-tega našim zanamcem.

Vida Nabernik

 

  • EKOLOŠKA KMETIJA DARJA (eko)

Potrošniki imajo vsekakor pravico vedeti, biti obveščeni o kvaliteti, izvoru in sledenju živil, ki jih kupujejo. Dvom je upravičeno prisoten, ker smo že zasledili v medijih razne prevare in goljufije. Večina teh afer se je nanašala na pridelke iz tržnice, kjer se prodaja sadje in zelenjava iz integrirane ali konvencionalne pridelave. Nikoli oz. zelo redko se zgodi, da bi bile goljufije povezane z živili iz ekološke tržnice. Mesni izdelki oporečne sestave so se prodajali v marketih prav tako ostala živila onesnažena z aflatoksini.

Želim posebaj poudariti, da smo ekološki kmetje večinoma vsi visoko izobraženi in predvsem visoko ekološko osveščeni. Za svoje certifikate, ki jih moramo drago plačati in vsako leto obnavljati, smo trdo garali, preden smo jih prejeli.

Jaz sama imam na leto najmanj 6 kontrol inšpektorjev. Letos sem imela 2 kontroli inšpektorja kontrolne organizacije Inštituta KON-CERT, kjer preverjajo popolnoma vse: njivske površine, količino pridelkov, skladišča, popis zalog, popis prodaje, vse račune o dokupu ekoloških semen, vse deklaracije, za vse proizvode iz predelave, kot so sušenje čajev, moke, kaše, olja, je treba imeti recepture (npr. koliko kg moke se dobi iz 10 kg zrnja itd.), vse potem tudi preračunajo in vse količine se morajo ujemati. Torej, imeti moramo poročilo o blagovnem toku in denarnem toku.

Če kdo dvomi, lahko vsakdo sam da v analizo katerokoli živilo, v katerega dvomi, če je ekološko.

Točno je treba navesti, na kolikšni površini imaš posejano neko žito ali zelenjavo, točno se ve, koliko se jo na taki površini lahko pridela. Zato ne more nekdo imeti večje prodaje npr. brokolija, kot ga dopušča njegova površina, ki jo je najavil. Inšpektorji pridejo v času rasti, torej vidijo, kaj na njivi res raste. V ekološkem kmetijstvo goljufije niso možne tako zlahka. O tem sem prepričana.

Imela sem tudi 3 kontrole inšpektorja iz urada za varno hrano, ki pregleda vse prostore, kjer se žita skladiščijo, predelujejo in skladiščijo končni izdelki. Pregledajo vse etikete in lahko vzamejo tudi vzorce. Pri meni so vzeli vzorec konopljinega čaja za analizo na vsebnost THC-ja. Analizo plača kontrolna inštitucija. Analize na vsebnost pesticidov pa so izredno drage in za eno živilo stanejo tudi 1000 EUR. Zato se te analize izvajajo manj.

Moramo pa kmetje sami dati v analizo zemljo iz njive, kjer pregledujejo vsebnost N-min (to je dušični minimum), morebitno prisotnost mineralnih gnojil (ki jih ne sme biti) ter centralno analizo tal.

Pri meni je bila tudi inženirka iz oddelka za varstvo rastlin iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je vzela vzorce prosa, ovsa in konoplje še v fazi rasti, za test na bolezni.

Ker sem vključena tudi v KOP-OP (Kmetijsko okoljskih podnebni ukrepi), imam še dodatne kontrole iz Ministrstva za kmetijstvo, ki so nenajavljeni.

Torej, kontrol več kot dovolj in zase lahko trdim, da mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi kršila predpise ali goljufala, kajti kazni so zelo visoke in hitro lahko izgubiš tudi certifikat.

Vse kontrole so lahko tudi nenapovedane. Torej je ves čas treba imeti vse urejeno, če hočeš imeti mirno vest in spanec.

Sama izhajam iz stare samooskrbne kmetije, kjer smo pridelovali vse kar smo rabili za preživetje, imeli smo krave, prašiče, kokoši, ovce, konja. Moj oče je kmetoval tako, da je strogo upošteval vremenske pogoje, letne čase, kolobar in gnojil izključno s svojim hlevskim gnojem. Nikoli ni škropil sadovnajak, niti ni kupoval mineralnih gnojil. Lahko rečem, da je moja zemlja, ki sem jo po njem podedovala , popolnoma čista in nezastrupljena. Zelo vabljeni tudi k meni na ogled kmetije.

Na spodnjih linkih lahko najdete povezavo na raziskavo, ki jo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije leta 2012: Raba fitifarmacevtskih sredstev in proučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Močno priporočam, da jo prebere čim več ljudi, čeprav je dolga, vendar izčrpna, da boste vedeli, kaj ste jedli in kupovali do sedaj v naših marketih.

Darja Kürner

Linki:

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=796

http://arhiv.kis.si/datoteke/file/kis/SLO/VAR/KISopt.pdf

 

  • KMETIJA NOVAK (ni eko, ampak pridelujejo brez FFS)

Kot ponudniki bi morali biti vsi pošteni in prodajati tisto, kar pridelamo sami. Le tako lahko zagovarjamo kakovost pridelkov, ki jih ponujamo. Kar se tiče control, se na naši kmetiji izvaja inšpekcijski nadzor s strani uprave za varno hrano, kjer se kontrolira ustreznost pogojev za predelavo zelja in prirejo mleka. S strani kmetijskega inštituta se dvakrat letno izvaja odvzem vzorca zemlje na morebitne ostanke pesticidov v zemlji. Kmetujemo namreč na vodovarstvenem področju in tukaj je uporaba FFS močno omejena in smo pod stalnim nadzorom. Razumemo dvome kupcev o ustreznosti, oziroma morebitni neustreznosti pridelkov, ker se v današnjem času žal da dobiti praktično vse pa tudi prodajati kot lasten pridelek. Kot smo že omenili je poštenost do kupcev in tudi Nakupujmo skupaj kot organizatorja ključnega pomena in tega bi se morali zavedati vsi kmetje, ne samo tisti, ki prodajamo pri Nakupujmo skupaj, ampak tudi vsi ostali. Kar se tiče naše ponudbe, lahko zagotovimo, da prodajamo le lastne izdelke in stojimo za tem, kar je napisano v opisu pridelka, ki ga ponujamo. Kar pa se tiče kakovosti pridelkov, pa bi se morali kupci tudi malo zavedati, da če kupujejo eko oziroma pridelke, ki niso tretirani z umetnimi gnojili in raznimi dodatki za večji pridelek, pridelani brez kemije, da videz  pridelka ne more biti tak kot je v trgovini, ampak je malo slabše kvalitete, je pa zato boljšega okusa in bolj zdrav. Včasih imamo občutek, da kupci hočejo imeti lep, kot narisan pridelek, tak kot je iz reklame, po drugi strani pa naj bo eko. Iz prakse vemo, da to ne gre skupaj. Naši pridelki morda niso najlepši na pogled, so pa dobrega okusa. Tako nam povedo stranke. Na primer, korenje je eno večje, drugo manjše, malo obrezano zaradi strun, krivo, je pa odličnega okusa ali pa recimo brstični ohrovt, ni ves enak, malo je obrezan, vendar, ko je kuhan, se kupljen lahko skrije pred domačim brstičnim ohrovtom. Pa še bi lahko naštevali. Trudimo se po najboljših močeh, da so kupci zadovoljni, pa nam včasih uspe, včasih pa tudi ne.  Poleg tega pa bi se morali kupci zavedati kaj v določenem časovnem obdobju lahko raste in uspeva v našem podnebju. Na tem področju je še veliko rezerve in na tak način bi kupci lahko sami spoznali, kaj je domače in kaj ne. Toliko z naše strani.

Helena Novak

 

  • EKOLOŠKA KMETIJA UHA (eko)

Čisto preprosto dejstvo: kupec ne more nikoli biti stoprocenten v verodostojnost ekološkega izvora.

Kot pridelovalec lahko povem, da smo ekološki kmetje preverjani. Imeti moramo račune, ki dokazujejo, da so naša semena/sadike ekološki, hraniti moramo njihove embalaže, površine na njivi morajo ustrezati količini kupljenega semena kakor tudi pridelku. Kontrolorji vse pregledajo, preračunajo in lahko vzamejo vzorce kadarkoli tekom sezone. Toda možnosti goljufije so vedno odprte. Na tej točki se kmetje delimo na dve "sorti". Resnici na ljubo - vsem je vsaj vmesni cilj denar. Toda, eni želimo preživeti, drugi bi raje obogateli. In tisti pohlepni so trn v peti - tako kupcem, kakor tudi ostalim, poštenim kmetom.

In kako ločiti poštenega od goljufivega kmeta? Na prvi pogled nemogoče! Gre se za zgodbo, process, pokušanje, opazovanje in na koncu za pridobivanje zaupanja. Vsak kupec ima možnost izbire. Primerjave. Spoznavanja. Ugotavljanja.

Morda sem neuka kmetica, ampak kolikor zelenjave sem pridelala do sedaj, ni bila nikoli blazno lepa, nikoli vsa enako velika, vsa popolna. Je pa res, da včasih je letina naklonjena določeni zelenjavi in zraste zares izjemno, zato tudi ta kriterij ni vedno pravi pokazatelj.

Kadar sem sama v vlogi kupca, grem na zaupanje - do trenutka, ko se mi pokaže prvi sum. Konec koncev - še nobena goljufija ni  dolgoročna in slej ali prej resnica pride na dan.

Tamara Uha

 

  • OŠTIRJEVA KMETIJA (eko)

Prav je, da so se začeli potrošniki spraševati o poštenem trgovanju z živilskimi izdelki. Hrana, ki postaja vedno bolj pomembna dobrina, je idealen medij za razne špekulacije glede pridelave, porekla in še česa.

Zadnje čase se povsod sliši "slovensko", celo ministrstvo za kmetijstvo financira lobiranje "slovenske" hrane. In tako kot povsod je tudi tukaj idealna možnost, da se pod tem nazivom proda tudi kaj, kar ni dobro, kar ni slovensko, kaj šele ekološko.

Ljudje smo različni in vsak ima svojo vizijo in politiko trženja.

Marsikdo od pridelovalcev ve, da so možnosti odkritja potvorb oz. izvora nekega živila zelo majhne, saj so inšpekcijske službe, ki bi lahko to sicer preverjale, trenutno kadrovsko zelo omejene, prav tako država nima dovolj finančnih sredstev, da bi zagotovila dovolj analiz za dokazovanje resničnosti deklariranih živil. Pa smo tam, torej - ali  si zaupamo ali ne?

Papir prenese marsikaj, vsakdo se bo potrudil, da bo o sebi napisal vse najboljše.

Lahko sicer preverimo kmeta, če na svojo deklaracijo navede svoj KMG-MID (kar pa nihče ne navaja), ki je vpisan v register kmetijskih pridelovalcev, kaj je prijavil za subvencijo, mali pridelovalci pa niso vpisani v register in "lahko" prodajajo v oviru svojega MID-a  marsikaj.

Glede na dejstvo, da vam ni vseeno, kaj menijo vaši člani, vam predlagamo kot izziv, da bi mogoče 1x letno, dan pred dobavo, opravili obisk pri ponudnikih in s tem vizualni pregled pri vsakem, kjer vam bi pokazali njihove njive in potencialne pridelke, ki se in se bodo  tržili. Pri tem obisku bi lahko bil tudi prisoten kakšen od članov. Na ta način bi utrdili medsebojno zaupanje, razblinili dvome in postali pravi partnerji.

Z veseljem vas pričakujemo na naši kmetiji in vas lepo pozdravljamo!

Boris Jakopin

Prijava na e-novice

Facebook